Dedovanje nepremičnine

0
1078
Dedovanje nepremičnine
Dedovanje nepremičnine

Nepremičnino lahko tudi podedujete. Premoženje se lahko deduje na podlagi zakona ali oporoke. Na podlagi zakona se deduje, če zapustnik ni napravil oporoke ali je neveljavna.

Dedovanje na podlagi zakona se določi po dednih redih glede na bližino sorodstvenega razmerja.

Dediči bližnjega dednega reda (npr. mož/žena in otroci) izključujejo dediče oddaljenega dednega reda (npr. nečake). Dedni delež določa zakon, odvisen je od sorodstvenega razmerja s pokojnim. Oporočno dedovanje nastopi, če je zapustnik napravil oporoko. Dediči, določeni v oporoki, dedujejo pred zakonitimi dediči, razen kadar gre za nujne dediče in nujni delež (to je prvi dedni red – otroci in zakonec/izvenzakonski partner, nujni delež predstavlja polovico zakonitega).

Dedovanje dela nepremičnine

Glede na način dedovanja se določi delež podedovane nepremičnine. Za vsako nepremičnino se v zapuščinskem postopku ugotavlja način dedovanja in dediče, določi se njihov dedni delež. Med dediči so možni dogovori. Lahko se soglasno dogovorijo, da določeni prevzame celotno nepremičnino in izplača druge – vendar se dedičev v to ne more prisiliti, potrebno je soglasje vseh. Če se v nepremičnino, ki je v solasti, naseli samo en solastnik, je najemnina in plačilo stroškov stvar dogovora med solastniki. Če dogovora ni, lahko drugi solastnik, ki nepremičnine ne uporablja, zahteva plačilo uporabnine ali v sodnem postopku predlaga delitev solastnine. Delitev je lahko v naravi (npr. vsak eno nadstropje hiše), lahko je civilna – nepremičnina se proda, kupnina razdeli med lastnike.

Etažno lastninjenje

Etažno lastninjenje je postopek, v katerem se določi lastništvo na točno odmerjenem delu stavbe (npr. mansardnega stanovanja).

Delitev poteka v dveh delih. Prvi zajema geodetske storitve, da se delitev stavbe vpiše v kataster stavb pri GURS: izdela se predpisan elaborat. Drugi del zajema sklenitev sporazuma, ki je pravna podlaga za vpis etažne delitve stavbe in posameznih lastnikov na odmerjenih delih v zemljiško knjigo. Na posamezne dele se etažni lastniki vpišejo do celote, razmerja so določena, določeni so solastniški deleži na skupnih delih stavbe. Višina deleža na skupnih delih stavbe vpliva na višino stroškov, ki so jo dolžni lastniki prispevati.

O darilnih pogodbah

Darilna pogodba je pogodba, pri kateri prva stranka podari drugi premoženje, druga stranka pa premoženje sprejme.

Darilna pogodba za nepremičnino mora biti sklenjena v pisni obliki, med zakoncema mora biti v obliki notarskega zapisa.

Lastninska pravica preide na obdarjenca z vpisom v zemljiško knjigo. Podpis darovalca je treba notarsko overiti. Obstaja tudi darilna pogodba za primer smrti. Veljavna je, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa. Listina mora biti izročena obdarjencu. Po smrti darovalca se mu darilo izroči. S pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja se lahko izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje potomcem. Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, z njo se morajo strinjati vsi izročiteljevi potomci, ki bi po njem dedovali. Možna pa je tudi pogodba o dosmrtnem preživljanju, s katero se premoženje prenese na določeno osebo šele s smrtjo, ta oseba pa se zaveže k pomoči do smrti. Sklenjena mora biti v obliki notarskega zapisa. Šteje se za odplačno pogodbo. Določene pogodbe je mogoče preklicati, nekatere pa razvezati.

Dajatve ob dedovanju

Osnova za davek je vrednost podedovanega premoženja. Pri nepremičninah se kot vrednost šteje 80 % tržne vrednosti.Davka je oproščena dediščina, ki jo podeduje dedič prvega dednega reda (potomci in zakonec) oziroma dedič, ki je izenačen z dedičem prvega dednega reda (to so zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti). Vsi ostali plačajo davek glede na dedni red, po lestvici, ki je določena v 8. členu Zakona o davku na dediščine in darila.

Davka ne plača dedič ali obdarjenec, ki se po določbah zakona šteje za kmeta, če podeduje oziroma dobi v dar kmetijsko zemljišče. V tem primeru se gozdna zemljišča štejejo za kmetijska zemljišča. Prav tako je dajatev oproščen prevzemnik kmetijskega gospodarstva, ki se šteje za zaščiteno kmetijo, pa tudi v primerih, ko kmet podeduje ali dobi v dar celo kmetijo. Davka se ne plača, če ima objekt status kulturnega spomenika, pod pogojem, da kulturnega spomenika ne odtuji pred potekom 10 let in da je dostopen za javnost.

Nepremičnina v tujini

Za dedovanje nepremičnine je pristojno sodišče območja, na katerem stoji nepremičnina.Če je nepremičnina Slovenca v tujini, je slovensko sodišče pristojno le, če ni po zakonu tuje države pristojen tuj organ. V kolikor zapuščinski postopek poteka v tuji državi, veljajo predpisi tuje države.

Dedovanje dolgov

Dedič za zapustnikove dolgove odgovarja do višine podedovanega premoženja in jih je dolžan plačati upnikom. Dolgovi, ki presegajo vrednost zapuščine, ne bremenijo dedičev, vendar morajo dediči v postopku pred sodiščem to navesti in predložiti dokaze. Dediči se lahko svoje odgovornosti razbremenijo le s pravočasnim ugovorom, da je njihova odgovornost omejena do višine podedovanega premoženja. O morebitnih dolgovih zapustnika se mora dedič prepričati pred sprejemom zapuščine, da ne bo presenečen, ko bodo upniki zahtevali poplačilo svoje terjatve. Potomci, med katere je izročitelj razdelil svoje premoženje z izročilno pogodbo, niso odgovorni za njegove dolgove. Izročiteljevi upniki lahko izpodbijajo izročitev in razdelitev.

Deli

Sodelujoči strokovnjaki:

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here