Psihologija selitve v nov dom

0
448
Psihologija selitve
Psihologija selitve

»Selitev je po eni strani lahko zelo pozitivna izkušnja, po drugi pa predstavlja stresen dogodek. Četudi je skrbno načrtovana, zaželena in se je vsi družinski člani veselijo, lahko predstavlja stisko, ker gre za nekaj popolnoma novega. Novih, nepredvidljivih stvari, pa se nezavedno bojimo, saj so naši možgani navajeni na poznano in utečeno,« pravi dr. Sara Jerebic, spec. zakonske in dru

Kaj nam predstavlja selitev

»Selitev za mladi par pomeni začetek nečesa novega, polno tihih pričakovanj in uresničevanje skupnih hrepenenj,« pojasni Matej Torkar, družinski terapevt z Zavoda Namen in dodaja: »to je na eni strani lahko zelo naporno, polno odpovedovanj, usklajevanj in strahu, ali bo šlo vse v začrtano smer, kar je povezano tudi z odhodom od doma, tako fizičnim kot tudi čustvenim. Partnerja se prvič samostojno odločata o svojem življenju in načinu bivanja.« Kadar pa se seli cela družina, to ne predstavlja le izkušnjo partnerjema, ampak je lahko stresen dogodek tudi za otroke, ne glede na razlog (nove delovne priložnosti, večje stanovanje ali hiša, morda razveza). »Otroci so navajeni na dotedanje okolje, kjer hodijo v šolo, imajo prijatelje in se zato selitve ne bodo veselili. Lahko bodo doživljali jezo, žalost. Še težje je za otroke, če je v drugem kraju ostala oseba, ki jo imajo radi in so nanjo navezani, npr. stari starši, sosedje ali varuška,« razlaga Jerebic. »Že sam proces selitve, ne glede na razlog, lahko povzroča frustracijo, npr. ločevanje, kaj vzeti s seboj, kaj pustiti, čustvena navezanost na stvari, samo pakiranje, usklajevanje, logistika … Obenem pa načrtovana selitev v novo stanovanje prinaša tudi veliko veselja in vzhičenosti,« dodaja Jerebicova.

Kako selitev dojemajo otroci

»Otroci selitev doživljajo zelo različno. Dojenčki in malčki jo bodo dojemali drugače kot šoloobvezni otroci in najstniki. Pri najmlajših je doživljanje močno povezano z doživljanjem staršev. Če so starši nad selitvijo navdušeni in se je veselijo, jo bodo tudi otroci mirno sprejeli. V nasprotnem primeru pa bodo otroci stisko pričeli izražati  s spremenjenim vedenjem, npr. sesanje palca, neutolažljivo jokanje,« razloži Jerebicova. Torkar še dodaja: »Lahko bodo želeli še nekaj časa spati skupaj s starši v skupni postelji, če so bili prej tako vajeni, ali s starejšim bratom/sestro, kljub temu da imajo svojo novo sobo, morda se bo celo ponovilo močenje postelje.«

»Predšolski otroci so navajeni na dom, kjer so do sedaj bivali in selitev lahko doživljajo kot jemanje doma, sploh če je družina živela skupaj s starimi starši,« pravi Jerebicova. »Se pa običajno otroci v teh letih že znajo veseliti novosti,« Torkar zato spodbuja, »vključimo jih v načrtovanje prostorov ali v opremljanje, pomagajo lahko prepleskati del svoje sobe, izbrati posteljo ali novo posteljnino za svojo sobo.«

»Običajno je najtežje srednješolcem,« pravi Jerebicova, »ker so v najbolj ranljivih letih, ko jim družba predstavlja pomemben dejavnik. Selitev lahko doživljajo kot krivico in se jezijo na starše. Pomagamo jim lahko pri ohranjanju stikov s prijatelji iz starega okolja in spoznavanju novih vrstnikov.« Torkar še svetuje, da ne poudarjamo preveč, da »gremo na bolje«, da bodo dobili nove prijatelje, da bodo končno imeli svojo sobo … Tak proces razmišljanja je predvsem način razmišljanja odraslih, saj smo mi začutili, da je trenutna rešitev neustrezna in potrebujemo spremembo v življenju.

Kdaj je najbolj primeren čas za selitev
»Primeren čas je takrat, ko začutimo, da smo dovolj zreli, da bomo tako čustveno kot tudi finančno zmogli izpeljati spremembo, ki si jo želimo. To verjetno vključuje tudi določeno odpoved, sploh če gre za pomemben finančen vložek, ki pomeni za družino odpoved dosedanjim navadam, dopustu, ugodnostim. Otroci ne bodo vedno razumeli razmišljanja odraslih, da se je pomembno odpovedati nekaterim stvarem, zato da bodo imeli novo hišo ali stanovanje,« pravi Torkar.

Kako otroku olajšati selitev in prilagoditev na novo okolje

»Novico o selitvi je zaradi prilagoditve otroku treba povedati čim prej. Če je možno, naj gredo starši skupaj z otrokom pogledati novo stanovanje še pred selitvijo. Otroku ubesedujmo tudi sam proces selitve. Poskusimo podati čim več informacij, seveda ustrezno otrokovi starosti in razumevanju, pogovor pa naj omogoča tudi izražanje čustev. Mlajšim otokom lahko povemo, da bomo preselili tudi vse njegove igračke. Stara otroška postelja v novem stanovanju pomaga ustvariti občutek domačnosti in poznanosti. Ker otrok na samo odločitev za selitev nima vpliva in se lahko počuti nemočnega, mu moč lahko ponudimo drugje, npr. lahko se odloči, s kakšno barvo bomo prepleskali njegovo sobo ali na kateri strani sobe bo imel posteljo, mizo. Ko se preselimo v novo stanovanje, poskusimo ohraniti utečen urnik spanja in hranjenja oz. rutino, na katero je otrok že navajen. V novem okolju otroka čimprej vključimo v aktivnosti, pri katerih bo lahko spoznal nove vrstnike in se družil z njimi, domov povabimo tudi nove sosede. Starši naj otrokom novi dom prikažejo kot kraj hrepenenja, nečesa, kar si resnično želijo in se ga veselijo,« pravi Jerebicova.

 

Deli

Sodelujoči strokovnjaki:

Sara Jerebic

dr. Sara Jerebic

http://www.blizina.si/domov.html

spec. zakonske in družinske terapije, Družinski inštitut Bližina

Matej Torkar

Matej Torkar

http://druzinskiterapevt.si/

univ. dipl. psih., zakonski in družinski terapevt

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here