Temeljenje

0
318

Namen temeljenja je prenos obtežbe objekta na temeljna tla in zagotovitev stabilnosti konstrukcije. V splošnem ločimo med plitvim in globokim temeljenjem stanovanjskih objektov. Stanovanjske hiše plitvo temeljimo na pasovnih temeljih ali temeljnih ploščah, globoko temeljenje pa izvedemo z različnimi vrstami pilotov.

Načrt temeljenja in geotehnične preiskave tal

Prepogosto se dogaja, da investitorji ne posvetijo dovolj pozornosti pripravi tal in temeljenju objekta, saj so ti ukrepi očem skriti, povezani pa so z določenimi stroški. Predvsem stroški preiskav tal se investitorju včasih zdijo odveč, a so nujni za kakovosten projekt temeljenja objekta in se običajno merijo v promilih celotne investicije. Nasprotno pa se zaradi slabe presoje vplivov tal na novogradnjo lahko hitro kje zalomi in tako kasnejši ukrepi ali celo škoda dosegajo več 10 % investicije.

Podzakonski akti, ki se pripravljajo za uporabo z novim Gradbenim zakonom, ki začne veljati junija 2018, bodo sledili zahtevam evropskih gradbenih standardov Evrokod. Ti zahtevajo za vsak objekt projekt temeljenja, ki črpa podatke iz poročila o preiskavah tal. Ta del projekta bo na podlagi arhitekturne zasnove in obtežb določil način temeljenja. Najpogosteje bo v okviru preiskav tal dovolj, da se na bodoči lokaciji stavbe naredi izkop ali dva z rovokopačem in se tako ugotovi sestava tal in lega podzemne vode, po potrebi se odvzamejo vzorci zemljin, ki se jih nato analizira v laboratoriju. S temi podatki zna projektant izračunati nosilnost tal, pričakovane posedke objekta, pritiske tal na kletne zidove, vplive novogradnje na obstoječe sosednje objekte in podobno. Pri gradbenih parcelah na zelo mehkih tleh, poplavnih območjih in na potencialno plazovitih pobočjih bodo raziskave tal praviloma bolj obsežne, projekt temeljenja in zemeljskih del pa zahtevnejši.

Pasovni temelji

Pasovni temelji se uporabljajo na manj stisljivih in dobro nosilnih tleh ter pri enakomerni zasnovi stavbe, ki zagotavlja, da so nosilni elementi in obtežba enakomerno porazdeljeni po tlorisu objekta. Širina pasovnih temeljev je odvisna od obtežbe in lastnosti tal, globino pa določimo glede na lego nosilnega sloja in predvideno globino zmrzovanja. Temelje si lahko predstavljamo kot razširitev sten na stiku s tlemi. S tem se razmeroma velika obremenitev od teže stavbe raznese na večjo površino tal, saj imajo tla slabše mehanske lastnosti od sten objekta. Danes gradimo temelje stanovanjskih hiš skoraj izključno iz armiranega betona. Dobra praksa je, da izkop za temelje pred betoniranjem pregleda strokovnjak. Preveril bo, ali so pogoji tal pod vsemi temelji dovolj podobni in skladni z ugotovitvami pri preiskavah tal.

Temeljna plošča

Pri nekoliko slabših, bolj stisljivih temeljnih tleh, ali pri neenakomerni arhitekturni zasnovi stavbe, se pogosto odločimo za temeljenje na temeljni plošči. Ta bo morda nekoliko dražja, je pa izvedba bolj preprosta in hitrejša, plošča zagotavlja bolj enakomerne posedke tudi v primeru neenakomerne sestave tal in kar je danes tudi pomembno – omogoča toplotno izolacijo temeljev. Slednje je pri pasovnih temeljih praktično neizvedljivo.

Globoko temeljenje

Pri gradnji na zelo mehkih tleh (na primer Ljubljansko barje), kjer sloji tal blizu površja niso primerni za temeljenje stavb, moramo obtežbe od objekta prenesti v nosilne sloje tal v večjih globinah. Za to uporabljamo pilote, ki so lahko armiranobetonski, jekleni, izjemoma tudi leseni, in jih v tla lahko vtisnemo, ali betoniramo na mestu z različnimi tehnologijami uvrtanih pilotov. Če uporabimo na mestu izdelane uvrtane armiranobetonske pilote, jih lahko uporabimo tudi za izkoriščanje toplotne energije tal s toplotno črpalko.

Deli

Sodelujoči strokovnjaki:

izr. prof. dr. Janko Logar, univ. dipl. inž. grad.

katedra za Geotehniko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, Univerze v Ljubljani

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here