Toplotna izolacija – večji prihranki

0
503
Toplotna izolacija
Toplotna izolacija

Toplotno izolacijo oziroma materiale delimo glede na kemijsko sestavo in strukturo. Vsaka ima svoje prednosti, vodič po izolaciji pa si preberite v nadaljevanju.

Pri toplotni izolaciji celotnega ovoja stavbe ne govorimo le o zmanjšanju toplotnih izgub ter o nižjih stroških ogrevanja, temveč tudi o enem najpomembnejših sestavnih delov stavbe, ki bo poleg zrakotesnosti in rekuperacije zraka pripeljal do želenega visokega razreda energijske učinkovitosti. Že zgrajene stavbe večinoma spadajo v C in D energijski razred. Pasivno ali skoraj ničenergijsko hišo pa odlikuje razred A. Debeline toplotnih izolacij pri tovrstnih stavbah se gibljejo med 20 in 30 cm, lahko pa tudi več. Dolgoletne meritve, ki so bile delane na tako dobro izoliranih stavbah, kažejo, da se strošek dodatne nadstandardno vgrajene izolacije glede na minimalni strošek ogrevanja izplača že v nekaj letih, kar dolgoročno pomeni dobro investicijo.

Z izrazom ”izolacija” v gradbeništvu označujemo tako toplotno izolacijo kot izolacijo proti vodi in vlagi, čeprav sta to povsem različni skupini izolacij.

  • Toplotna izolacija je material, ki ima zrak zaprt v svojih večjih ali manjših celicah ali je gibanje zraka ovirano z gostejšimi ali redkejšimi vlakni. Zrak v toplotnih izolacijah mora ostati mirujoč in suh, da se toplota ne prevaja oz. prevaja počasneje.
  • Hidroizolacija stavbo in njene elemente ščiti pred vlago in vodo.
  • Zvočna izolacija je potrebna, ker se zvok prenaša po zraku, skozi stene, strop ali po trdnih snoveh (t. i. ”udarni zvok”). Največkrat se prenaša preko tal, slišimo pa ga od npr. zgornjega soseda.

Od vrste izolacije je odvisna njena uporaba. Razlikujemo različne vrste izolacijskih materialov:

IZOLACIJE Z ZAPRTIMI CELICAMI, ki ne vpijajo vlage in zrak v njih miruje
– ekstrudirani polistiren (XPS)– primarno za toplotno izolacijo temeljev in vkopanih sten in fasadnih coklov
– tam, kjer je treba namestiti tudi hidroizolacijo
IZOLACIJE Z DELNO ZAPRTIMI CELICAMI
– ekspandirani polistiren (EPS)– ne smejo se uporabljati v zelo vlažnem območju (v zemlji) brez zaščite s hidroizolacijo membrano
– lahko se uporabljajo v suhem in odcednem terenu (ob morebitni stalni prisotnosti vlage se toplotna učinkovitost poslabša)
– vodilne pri izolaciji fasade nižjih objektov in kjer zunanji hrup za stanovalce ni moteč
NEKOMPAKTNE IZOLACIJE
– vlaknene izolacije
– papirni (celulozni) kosmiči
– slama
– volne
– kamena volna
– delujejo kot toplotne izolacije, če so obdane, zaprte v zrakotesne materiale.
– v praksi jih lahko primerjamo npr. z volnenim puloverjem, volnenimi rokavicami, kapami …, ki ob vetrovnem vremenu ne delujejo kot toplotna izolacija, so pa odlična izolacija, če npr. preko puloverja oblečemo paroprepusten anorak
– uporablja se jih v suhih predelih hiš, npr. kot izolacija poševnih streh ali pa kot sendvič izolacija v npr. lesenih stenskih, stropnih panelih
– volne, predvsem kameno volno, se uporablja na fasadah visokih objektov zaradi zahtevane požarne zaščite in pa tam, kjer je okolje hrupno in za stanovalce moteče
– predvsem vlaknena izolacija je lahko istočasno tudi zvočna izolacija

Vse izolacije so dobre, vendar je izredno pomembno, kam in kako se vgradijo. Za ta namen pa se je treba dobro informirati in izobraziti ali pa najeti izkušenega mojstra. Najboljše informacije se vedno dobijo direktno pri proizvajalcih ali njihovih pooblaščenih zastopnikih. Zahtevajte pojasnila in si zagotovite kvaliteto, ki jo plačate.

Izolacija tal in sten v stiku z zemljo

Pri delih stavb, ki so v stiku z zemljo ter hkrati z vlago ali celo podtalno vodo, je najpomembnejša odlično izvedena hidroizolacija, saj je njena sanacija izjemno draga in v določenih primerih celo nemogoča.Dviganje kapilarne vlage iz temeljev in tal prepreči horizontalna hidroizolacija, zamakanje sten pa vertikalna zaščita proti vlagi. Hidroizolacija naj sega vsaj 30 cm (odvisno od lokacije stavbe) nad nivo zasute zemlje, da preprečuje stik meteorne vode, ki se odbija od tal ali zamakanje zaradi snega ali morebitnih poplav. Hidroizolacijski materiali so zelo različni. Najpogosteje se v zemlji še vedno uporabljajo bitumenski trakovi, sledijo polietilenske folije, v zadnjem času pa se čedalje bolj uveljavlja princip ”bele kadi” oz. vrste vodotesnih betonov. Najpogostejša napaka, zaradi katere lahko kljub hidroizolaciji pride do zamakanja in vlage, je nepravilna izvedba spoja vertikalne in horizontalne hidroizolacije (ali spoj vodotesnega betona), pa tudi sicer slaba izvedba medsebojnih spojev ali uporaba nekvalitetnih materialov.

Kletni prostori morajo biti tudi ustrezno toplotno izolirani glede na njihovo uporabo. Če se prostorov ne ogreva, zadostuje toplotna izolacija v debelini, ki preprečuje kondenzacijo (vlaga, ki se tvori na hladnejši površini pri določeni temperaturi in vlažnosti zraka v prostoru). V primeru, da so kletni prostori namenjeni tudi bivanju (ali se jih ogreva za drug namen ali pa ohlajuje), pa je treba poskrbeti tudi za toplotno izolacijo po trenutno veljavnem Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 2010).Ker pa ne gradimo samo za danes in ker bodo po letu 2020 grajeni le objekti v skoraj ničenergijskem standardu (bolj poznano pod imenom pasivna hiša), priporočamo vsem investitorjem, da vsaj v zemlji že sedaj poskrbijo za odlično izolacijo, da ne pride do energijskih izgub, ki kasneje ne bodo dovoljene. Najpogosteje se za toplotno izolacijo sten v zemlji in pod temeljno ploščo zaradi stalnega stika z zemljo, vlago ter občasno z vodo uporablja ekstrudirani polistiren, ki praktično ne vpija vode in tako toplotna izolacija ostaja izolator skozi celotno življenjsko obdobje stavbe.

Toplotna izolacija poševne strehe

V primeru bivanja v podstrešnih prostorih – mansardi je treba toplotno izolirati tudi streho, v nasprotnem primeru pa se izolira tla. Dobra strešna izolacija pomaga pozimi pri manjših energetskih izgubah, poleti pa preprečuje pregrevanje bivalnih prostorov. Za izolacijo se lahko uporabi katerikoli izolacijski material, priporoča se debelina okoli 40 cm (zakonsko je določena najmanj 25 cm), pomembna pa je pravilna vgradnja in vrstni red. Izolacijo se vgradi med in pod špirovce. V grobem si plasti sledijo takole: 1. notranja/stenska obloga (po navadi mavčnokartonaste plošče), 2. podkonstrukcija, 3. parna ovira (folija, zadržuje vodno izparino in preprečuje njen vdor v globlje plasti izolacije), 4. izolacija med in na špirovce, 5. špirovci, 6. sekundarna kritina (folija, ki ne prepušča vode, vendar prepušča paro), 7. vzdolžne letve (zračni kanal), 8. prečne strešne letve, 9. strešna kritina. Pri tem je na mestu omeniti, da se izolacije ne sme zatlačiti in natlačiti, ampak pravilno položiti (križna izmenjava v več plasteh), saj bo le tako prostor prijeten za bivanje. Marjeta Vide Lutman še dodaja: »Energijski ščit ostrešja nikakor ni zadovoljiv, če se ne uporabi ustreznih folij, s katerimi se obda izolacijski material. Da bi dosegli ustrezno zrakotesnost in nam toplota ne bi na netesnih mestih nekontrolirano uhajala, moramo uporabiti kvalitetne lepilne trakove in tesnilne mase ter upoštevati nasvete strokovnjakov. Paziti moramo, da zalepimo prav vsak preboj tako na notranji foliji (parni oviri ali parni zapori) kot na zunanji paroprepustni foliji, ki predstavlja sekundarno kritino in vetrno oviro hkrati.«

Izolacija ravne strehe, terase, balkona

Ko gradite ali sanirate ravno streho, teraso ali balkon, morate poskrbeti tako za hidroizolacijo kot tudi za toplotno izolacijo konstrukcije. Pri ravnih strehah lahko tako kot pri terasah izkoristite površino in jo v celoti spremenite v uporabno teraso, vrt, igrišče, pa tudi parkirišče, če je stavba morda locirana na brežini. Da bi gradili trajnostno, se morate odločiti za trajne in okolju prijazne sistemske rešitve in materiale. Najtrajnejša ravna streha je grajena po sistemu obrnjene strehe, saj v tem primeru uporablja nevpojna toplotna izolacija iz XPS, ki toplotno in mehansko zaščiti hidroizolacijo in jo s tem ohranja trajno. Izpostavljene hidroizolacije se hitreje starajo tudi zaradi vpliva UV-žarkov.

Nakup toplotne izolacije

  • Najpomembnejši podatek pri toplotni izolaciji je toplotna prevodnost materiala (ʎ – vrednost). Bolj je material izolativen, manjša je toplotna prevodnost, manjša je ʎ – vrednost. Pravilnik podaja največjo dovoljeno toplotno prehodnost stene, strehe, tal na terenu in podobno. Glede na material izolacije in debelino stene se izračuna, koliko cm izolacije je potrebno za upoštevanje pravilnika.
  • Za izolacije vgrajene v vlažnem okolju ali vodi je pomembna čim nižja vodovpojnost pri dolgotrajni izpostavljenosti na difuzijo WD(V) od 1 do 3, pri potopitvi WL(T) največ 0,7 volumskega procenta.
  • Izolacija, ki je pod obremenitvijo, ima deklarirano vrednost tlačne trdnosti pri 10 % deformaciji. Npr. za pod temeljno ploščo se v Sloveniji kot potresno ogroženem področju smejo uporabljati izolacije z deklarirano tlačno trdnostjo 400 kPa (40 ton/m2) merjene pri 10 % deformaciji. Ker se v realnosti sme tako vgrajena izolacija stisniti za največ 2 % pri dolgotrajni obremenitvi 50 let, je treba v izračunu upoštevati ta, z dolgotrajnimi meritvami pridobljeni podatek.
  • Pomemben je tudi podatek o debelinski toleranci, še posebej, ko govorimo o ometanih izolacijah (npr. fasada).
  • Upoštevajte načelo, pravi material na pravo mesto, tako kot je predvideno v samem načrtu zgradbe in kot je izračunano in potrjeno s strani strokovnjaka. Ne kombinirajte med seboj različnih materialov.
  • Zelo pomembna je tudi pravilna vgradnja, tu namreč pride do največ napak, ki se tudi relativno hitro vidijo (vlaga, plesen).
  • »Strokovnjaki proizvajalcev vam pri toplotnih izolacijah lahko največ pomagajo, saj natanko poznajo razlike med proizvodi, predlagajo pa vam tudi sestavo konstrukcije, izrišejo detajle in celo pridejo na objekt. Vsi nasveti so brezplačni,« pa razloži Marjeta Vide Lutman.
  • V Evropski uniji (EU) ni več dovoljena prodaja polistirenske izolacije z vsebnostjo HBCD (izolacija z bromidi), razen prodaje zalog. Kar pa ne velja za izolacije, proizvedene izven EU, zato bodite pri nakupu pozorni tudi na to oznako, da izolacija ne vsebuje HBCD.
  • Gradbena inženirka Marjeta Vide Lutman za konec še pravi, da imajo pravilno vgrajeni izolacijski materiali lahko doživljenjsko dobo trajanja (kot sam objekt). Nadalje obrazloži: »Mnogi se pritožujejo nad ceno toplotne izolacije, vendar je najdražja izolacija tista, ki je nepravilno ali malomarno vgrajena. Dobri izvajalci niso najcenejši izvajalci, z najcenejšimi izvajalci pa imamo veliko možnost dobiti tudi slabši končni izdelek.«
Deli

Sodelujoči strokovnjaki:

Marjeta Vide Lutman

Marjeta Vide Lutman

http://www.fibran.si/

univ. dipl. inž. grad., Fibran

Bojan Žnidaršič

http://nep.vitra.si/

neodvisni energetski svetovalec

Prejmite redne uporabne informacije za vaš dom Brezplačno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here